"Pa sej to ne morš verjet" poslušam zadnje dni non stop. Da je že pol leta mimo odkar sem se na nek deževen četrtek tik pred 19h rodil mojima dvema, ki sta pridno čakala na mene točno 39 tednov. Ja, ampak je res... in iz 50 cm majhnega in 3kg lahkega novorojenčka sem se razvil v zdaj že ponosno sam sedečega, smejočega, čvekajočega, zaspanega, nič jokajočega in več kot enkrat težjega dojenčka. Zdaj po novem imam tudi smrčo-kolega s katerim se pridno objemava celo noč. Zjutraj pa ga cukan za ušesa in se mu na polno smejim, dokler me mami ne sliši in me porihta.
Mislim da o meni tak vsi že vse sproti na tistem maminem facebooku zveste, tako da ne bom več nakladal tu gor. Hvala za vse čestitke in lupčke, ki ste mi jih že danes pofacebookali.
Aja, ne ne nč skrbet --> torte še ne bo, ker torta se spodobi za prvo leto ko je konkretna svečka not prtisjena. Mi bomo to torto preskočl in gremo raj naslednji teden kr mal na morje za vikend pogledat, prva svečka in mega torta pa čez pol leta, ko bo taprava baby fešta kot se spodobi. Mami pa ati bosta pa tak al tak danes nazdravila za mene in njuno prvo obletnico poroke, ko bom jaz že sladko spal,... ker mi gre to še vedno najbolje od rok/ic. :D
Jej, pa fuuul se veselim spet mojega mesečnega fotošutinga, ker zdej imam še gugalnico za pofotkat, pa podlogo za igrat - sestavljanka iz črk in številk, pa v posteljici ko sam sedim in kukam med rešetkami ven bo tut dobra fotka.
Sašo komi čakam da prideš naokoli. :p
Pa pa
