Strani

torek, 30. julij 2013

Kekčeva dežela

Ker smo prav vsi največji oboževalci Kekca oz. vseh treh filmov o Kekcu in vse kar je povezano s Kekcem, smo se Lukas, Liam, Urh in jaz za vikend odpravili v Kranjsko goro. Seveda sta šli zraven tudi mamici in atija, pa dojenčica Lara Nikita, ki bo vso to Kranjsko pravljico v prihodnje ponovila, ko bo malo večja ;D Pa tudi mi ne bomo imeli nič proti ponovitvi ;D Sploh Urh, ki je pa Kekčev največji fanatik ;D

 

Takole smo se postavili in na ves glas klicali Kekca, ker je bil zadaj pri naši terasi veliiiik gozd, kjer se je skrival Kekec.

Kranjska gora nam je bila lumpom pisana na kožo, saj se vse vrti okoli Kekca. Imena trgovinic, gostiln, celo kulinarična ponudba je korajžno Kekčeva (Bedancov zrezek, Pehtin krožnik...) ... vse je tematsko po Kekčevo.


Prvi večer, ko smo si razdelili sobe kje bo kdo spal in ko smo v celoti prečesali apartma - hiško po dolgem in počez, smo jo mahnili na "sprehod" v center. Bilo nam je udobno ;D 

In glej ga Kekca. Prvi večer, čisto na začetku našega potepa... naletimo na Kekca. In seveda se je morala zgodit ena skupinska.

Vsak večer imajo v Kranjski gori letni otroški kino, kjer predvajajo Kekca. Je lahko večer še boljši? ;D


Kekčev overdoze. Urh je odpovedal :D Koma!

Mi pa smo ga žurali še naprej v zgornji spalnici. Imeli smo tudi fotoaparat in tole je nastalo:



DanD. Dan, ko je bila v planu Kekčeva dežela. Še prej pa strokovni pregled palic.
Čakamo na BedancBus.



Evo ga. Pot nas je peljala proti Ruski kapelci in ko je Bedancbus zavil s poti smo morali celih 10 sekund mižati, da ne bi videli po kateri poti se pride do Kekčeve dežele, ker to je skrivnost in ker Bedanec ne ve kako bi lahko prišel do Kranjske gore mora ostati pot neznana.

Pred prihodom do Bedančeve koče, smo v daljavi slišali Mojčine krike in jeznega, strašnega, predvsem pa glasnega Bedanca. Uspelo mu je. Zaprl jo je v svojo kočo. Kaj kočo! Kar v kletko jo je zaprl :(

Pred kočo ima svoj kotel, kjer kuha in potem seveda s slastjo zmaže poredne otroke.

Osvobojena. Rešili smo jo in pot je vsa srečna nadaljevala z nami.

Bedančeva koča


Urh je obljubil da bo priden zato je lahko šel ven iz kletke ;D

Ooooo, Bedanec je pravi mojster v nastavljanju pasti. Tale je bila velika. Zelo velika. Medvedja past.

Pa smo prišli. Vrhunec dneva. Vsi smo kot okameneli obstali in čakali kaj se bo zgodilo. Bedanec je tolkel in tolkel in hodil okoli Brincelj-eve koče. A mu ni uspelo, ker ima bistri Brincelj dvižni most in ko je v nevarnosti ga dvigne in do njega ne more niti sam Bedanec.

Ko smo ga razjezili, ker mu nismo predali Mojce se je zagnal proti nam, mi pa smo glasno in v en glas oponašali sovo in ucvrl jo je v gozd, kot največji strahopetec. Kako je letel. To je bilo smeha in veselja med nami.Pravijo da je za tri dni pobegnil na Špik, kjer se skriva pred sovami.

Da pa si boste strašnega, pa čeprav strahopetnega Bedanca lažje predstavljali, si oglejte spodnji video:

Brincelj se je prepričal da je varno vse naokoli in najprej Mojci, potem pa vsem nam z veseljem spustil most.


Čisto navdušenje

Ima super izhod iz hiške. Čisto pravi tobogan.

Brinceljeva koča.

In prišli smo do legende vseh legend. Naš Kekec. Ujeli smo ga med guganjem na Bedancevi gugalnici, kjer ponavadi Bedanec čepi, ko čaka da bo kje zagledal kakšnega porednega otroka.
Kekec nas je peljal do svojega skrivnega rova, kjer pri vhodu za svak slučaj straži sova, da prežene Bedanca, če bi morda želel skozi rov.
Pogumno smo šli skozenj ...

... na drugi strani nas je čakal planinski raj, kjer ima Kekec svojo kočo, kjer ni nevarnosti, ni Bedanca. Rešeni smoooo. Otroci smo se vsi zaprli v njegovo kočo, kjer smo izvedeli skrivnost, ki vam je ne smem izdati, ker potem ne bi bila več skrivnost :p


Mlakarjeva banda...
in mi, Cotičeva banda

Da bo izlet popoln nam manjka še teta Pehta. Njen laboratorij je skrbno čuvan v njeni koči.

Kot iz filma.

Kekec nam je postregel s Pehtinim zeliščnim čajem, teta Pehta pa je za nas spekla dober kruh s korajžo.


Skupinsko fotografijo je bilo potrebno za vsak slučaj ponovit ;D
Otroci so šli s Pehto pogledat njeno kletko, kamor zapre poredneže, drugače pa je Pehta čist prijazna teta !


Pri teti Pehti pa so bili atiji pa mamice deležni njihove skrivnosti, ki pa nam jo nočejo izdati. ;D ;D ;D
Še ena taprava za konec.
Bil je en super fenomenalno preživet dan, ki nam bo ostal v spominu do konca življenja.

In naš tamalčk je spet odpovedal :D BedancBus ga je zamigal v spanec.
Kekci na večerjoooooo!
Po večerji pa se prileže ležalnik pod smučiščem...
... otroci pa akcija naprej.

Dobrojutro Kekci naši! Lukas in Liam sta se opremila s klobuki, midva pa sva izbrala Kekčevi majčki.





Ko smo taveliki lumpi smrčali, pa sva si z Lariko privoščila eno kopel po Kekčevo. Jaz sem svojo rito namočil kar v posodo za kuhanje špagetov, Larika pa je bila v svojem stolčku, ker sem itak jaz poskrbel da je bila primerno stuširana :D
Ohladitev v bližnjem jezerčku in gasa proti domu.



Odkar sta nama najinadva kupila dva tablici je potovanje z avtom zdaj znosnejše. Mirno in tiho sva celo pot gledala risanke. Jaz Ben10, Urh pa kaj druga kot Kekca ;D Ustavili smo se še na Jesenicah, kjer imamo drago teto Vasiljko in strica Pavla, kjer je Urh oddremal konkretno dozo spanja, jaz pa sem sestavljal čisto prave domače puzzle, ki mi jih je naredil stric Pavel. Res sta čudovita. Se moramo še kdaj oglasit.

Pa smo doma. Sladoledna ohladitev...
... in vodni žur.

Dragi prijatelji! Zdaj pa je na vas, da popokate vaše mamice in atije in bratce in sestrce in babice in dedije v avto in jih odpeljete na eno super dogodivščino. Tole mora dožitev vsak otrok! Resnično je super pustolovščina, ki vam bo zagotovo ostala v spominu za vedno.  Pa srečno! ;D