Strani

četrtek, 13. september 2012

Zakintos - 7. dan

Pa smo prišli do zadnjega dne. Zadnji a naaaajslajši! Najlepši. Najbolj modeeer dan :D Super se nam je poklapalo. Prvih 5 dni avtek in potepanja po čudovitih plažah. Zadnji dan, ko smo bili pa brez avtomobila pa je čas za PREčudovite plaže :D Da dol padeš! Da lastne učke ne verjamejo tej modrini. To je znanstvena fantastika! To ni photoshop! To je res! No, gremo lepo počasi.

V hotelu smo prosili za malo bolj zgodnji zajtrk, ker smo imeli naročeno ladjico malo bolj zgodaj, ko še ni vroče in ker ni gužve. Meni je ladja itak dogajala 1000 na uro, ker sem sanjal o gusarjih, kapitanih, valovih, pa ribe, pa morski psi (no sej tu jih ni, v moji domišljiji so :D) ... in je vožnja minila en, dva, tri. Urh pa tudi zmaga! - celo pot je prespal ali pa se mirno pozibaval v svojem vozičku in se smejal vsakemu ki je pokukal noter :D Faca je bil.


Pred leti tale zaliv ni bil usojen mojima dvema, ker je prišlo do razlitja nafte in se tam niso ustavili. No, tokrat je uspelo.

"mamiiiiii gusarji."

Midva frajerja :D

Uuuuu je velika. Grem hitro pogledat kje se kak gusar skriva :D


Pokukat sem moral v vsako luknjo in s svojo domišljijo doživljal čuda gusarjev :D

Iiiii je mehko tukaj.


Mi4je gusarji

V ozadju modrina vseh modrin. Moje okice še niso vidle kej takega.

Ampak tudi kamenčki zmagajo. Kakor mali mali mali lepi beli bonbončki.


Mi bi se kar slikali in slikali in slikali.

Urh je užival v svojem raju. Obrnil vsak kamenček posebej in za v usta dajat sploh ni bilo časa :D Še sreča! ;D




Mami je že dala paket modrih razvit in komaj čakam da ji pomagam vse tiste školjkice prilepit na okvir in hopla s fotografijo na steno! ;D







Evo, spet ena moja. Tole sem fotkal jaz :D

Voda čista kot diamant. Kot solze. Kot ne vem kaj. Čisto čisto. Tu me pa niso čisto nič motile alge in trave ;D


Medtem ko sta mami in ati norela po vodi, sva midva mirno špilala vodna čuvaja.



Mami pravi da bo imela tole v službi in za vsak ko ji bo hudo bo pogledala tole in se z mislimi preselila tja.

Uspel en super družinski mornarski izlet v zaliv tihotapcev 

Pozibavanje ladje je Urha popolnoma umirilo. Celo pot nazaj se je pridno igral.

Še postanek na eni lepotici. Plaža za kopanje. In nazaj proti pristanišču...

... in s tem se počasi naše noro počitnikovanje v Grčiji za letos zaključuje. :D Za letos! Videli smo ohoholala, doživeli vse in še več. 

 Čist fertik.

Urh je bil pravi magnetek za vse domačine, mornarje, Grkinje ;D

Smo že nazaj na avtobusu, ki nas bo peljal nazaj do hotela. Aja, cena izleta je 24 eur po osebi. Meni je seveda pogledal skozi prste ;D

Mamiiiii lačeeeeen.

Pojedel skoraj več kot ati :D In ja, tisti ki me poznate veste da je to skoraj nemogoče. Mah, v Grčiji je možno vse! :D

Še malo afnanja pri rožicah, za babico. To bo vesela ;D




 in hop v bazen.

Tudi Urh čist fertik.

Kasneje spet oba spočita, pripravljena na nove vodne akcije.

 Carji na svojem. :D Bazen samo za nas!

Koža na nogah nagubana kot pri stoletniku. Ja no, če je pa voda fajn!


Aja, da ne pozabim. Tale ježek se vedno, ampak res vedno pretihotapi v prtljago in potuje z nami. Pa naj bomo to mi, al pa babi in dedi ali Lea in Sašo. Kamorkoli gremo. Bil je že ohoholala naokoli.

Zrihtan za večerni sprehod in večerjo. Še prej pa v stilu Ben10 in čudežno uro preganjat hotelske mačke. Muciiii, muc muc muc, kje si?

Ko sva pridno popadala dol...

 ... se je žur na balkonu nadaljeval :D Spet ena NOW/BEFORE fotka :D

2012

in 2008. Mami in čokoladna cigara ostaja enaka, le pijača se je spremenila. Se vidi da je kriza ;D

To je to. Jutri na letalo in konec za letos. Upam da nam tudi naslednje leto uspe ena grška pustolovščina ;D