39,2

Urh je že povedal svoje in zaključil s svojim bojem z bacili. Jst sem se pred vsem tem še veselo zabaval doma z mojimi bagiji, peskom, kredami...

Točno naslednji dan pa je popolnoma zakuhalo mene. Smo po tekočem traku odhajali iz vrtca v četrtek. Noro res. Jaz sem sicer zdržal do konca, ampak ko je bil čas da gremo nazaj v vrtec, ker bi morali imeti predstavo za starše sem obležal. Sem se res veselil predstave in baje jih je bilo na koncu samo 5 :( Ostali pa vsi bolani. No, namesto v vrtec smo šibali k zdravniku. 

Pljuča ok, urin ok, na krvi pa kaže na neko virozico. Se je pa zdravnica takoj spomnila mamice, saj ni bilo dolgo nazaj ko je bila pri njej z Urhom. In me je kuhalo dva dni. Med 38,5 do celo 39,2. Tako me še ni nikoli skuhalo. 

Potem pa kot bi odrezal spet vse ok. En dan živahnosti in brez vročine. A preventivno sta me mojadva držala še doma. Risanke,... igrače ... :D ... pa mine nekak.

Kot velja za Urha, ko se mu je poslabšalo zdravje, velja tudi za mene. Ne hvali dneva pred nočjo. Naslednji dan buuuuum, spet zakuril. Še bolj kot prej. Jedel itak nisem nič, piti pa sem moral veliko, ker mi mojadva nista dala miru. Sta mi rekla da bom moral v bolnico če ne bom pil.

Mi je bilo pa hudo, ker so Urhija skos nekaj skrivali pred menoj, pa nisem ga smel božat, kaj šele lupčkat :( Ampak bom spet lahko, ko bova oba zdrava - so rekli. Tako sta se z atijem skrivala v spalnici ;D

Si je pa mami dala duška, ker sem se reeees hotel samo cartat, cartat in cartat, kar ni značilno za mene ;D

Urhi cel vesel, ker je zdrav ;D

Sej se smejim, ampak učke me izdajajo. Steklene... žalostne ...

Mali raziskovalec.

Učke visoke vročine :(

Rišem

Privoščil sem si popoldansko 4urno dozo spanja. Verjetno tudi to pomaga, ko si bolan.

Da vidim kakšno vesoljsko postajo ima tole Urh.

Lumparije,... ko že ne veš več kaj bi še...

No, danes pa sem že ok in mislim da lahko jutri končno grem v vrtec. Jeeeeeee. Aja, da ne omenjam da je pa zdej zakurilo mamico. Pa vse jo boli, podobno gripi. Ati se še drži. Da se le hitro vsi porihtamo... Potem nas ne iskat doma!!!! Nas ne bo! Si mormo not pridet za dva tedna preživeta doma ;D Rolaaaaa, rola se nam zdej ;D

Bronhiolitis

Takole imamo. Bolani vsi. Samo ati se še drži - Zaenkrat. Najprej je zdelalo mene, potem Anžeta, na koncu pa še mamico. Verjetno je bilo preveč napora v dveh tednih in biti ves čas noter je za njo OJ joj JOJ. No, gremo po vrsti. Danes vam razkrijem kaj se je dogajalo z menoj, v naslednji objavi pa Anže o svoji divji vročini.

Takole, že lep čas sem smrkal in kašljal... bruhal sluz (kar je sicer naporno in ni prijetno, je pa baje koristno, ker si še ne znam pošteno odkašljat in da je super če bruham :( ). Sem šel na pregled k zdravnici, kjer me je poslušala in rekla da ni hujšega, ampak da upa da se ne bo preselilo na spodnje dihalne poti. In smo spirali nosek s fiziološko raztopino, pa vlažili dneve in noči najino sobico, pa mazali hrbet in prsa z vsem možnim, pa materina dušica med kopanjem in veliko pare v kopalnici, pa zračenje stanovanja non stop... Pa je žal vseeno vse skupaj prešlo na spodnje dihalne poti in drugi obisk pri zdravnici se je končal v bolnici :( Prvič za mene in prvič za mamico, saj z Anžetom še nikoli ni bila v bolnici.

Tule sem dolgooooo, predolgo čakal na zdravnico preden so mi določili sobico. Kurilo me je 38,5.

 Ajejej, se je mami križala ko me je zagledala celega v roza in v 3x prevelikih cotkah. Seveda je takoj atiju poleg vseh stvari na seznamu za prinest naročila še moje pižamice.

Vsak četrtek obiščejo bolnico Rdeči noski, ki malo popestrijo urice otroškim bolnikom. Mami celo pozna dr. Doda, ki je prišel k nama :D Bilo je zanimivo videt še en nasmejan pisan pevsko razpoložen obraz. Ti si moj sonček ja, moj zlati sonček ja... :D Lepo mi je zapel. Jaz pa sem se mu veselo smejal. Dobila sva nosek za spomin.

Ker pa minute v bolnici "divjajo" s polževo hitrostjo se je treba znajdit. In ker je bilo do atijeve dostave igrač še nekaj uric, se je mami znašla na svoj način. Samo da dogaja. Nad menoj je visel cel živalski vrt ;D

Evo, cotke prispele. Zdaj sem super men in upam da kmalu poletim domov. Sem bil taka zvezda na oddelku dojenčkov, da so me druge med. sestre hodile gledat ;D In do odhoda domov nisem bil Urh, ampak kar supermen ;D

Pa se je začelo. Vsake tri ure sem dobil na obraz masko iz katere je pihal dim, ki sem ga moral dihat. Vse lepo in prav, ampak ko pa te motijo PRI VSAKEM spanju, najhuje pa je ponoči, pa ni prijetno ;( Sem se zelo ustrašil, ampak na mamino veselje potem takoj nazaj zaspal. Mi je pa pomagalo ja, sem lažje dihal potem. So pa slike z vsemi povitimi rokicami in maskami in kasneje še cevkami na obrazu tako žalostne, da upam da tega z mamico ne ponovima več!

Muca, ki me je pazila na vratih sobice.

Domače igrače so zakon!

Inhalacije so sledile potem na 4 ure, kasneje na 6. In ko prideš enkrat na tole meglico si korak pred domom...

Najina sobica.

... in žalosten pogled skozi najino okno :(

Še malo meglice. Samo da pomaga.

Utrujen od vsega skupaj. Domov bi šel :(  In spet v teh cunjicah ;( Vse svoje pobruhal :( Čakam novo pošiljko.

Ati je bil zelo priden in vsak dan pridirkal iz službe k meni, da je lahko šla mami malo na zrak si možgane prezračit in pozdravit svojega kosmatinca...

in seveda Anžeta, ki ga ni vidla celih 5 dni :(

In res velja pregovor - Ne hvali dneva pred nočjo :( Ko je sobna zdravnica že na moj karton napisala da sem za domov... mi je začel nagajat kisik v krvi :( Nisem in nisem prišel na zahtevanih 94%. 85 in nič več :(  Pa so mi dali dozo kisika za čez noč. Mi je bilo jasno, da ne grem domov.

Samo da je mami zraven.

Mami verjetno celo noč ne bi spala, ker sem si vztrajno vlekel cevke iz nosa, zato me je malo zavila in spala sva kot bubice.

Evo, tele nočne akcije so bile pa naporne. Za oba! :( Bujenje, bujenje, bujenje :(

In zjutraj po nočnem kisik-iranju ;D nov kot sonček. Nasmejan, živahen in dobre volje. Prepričan da poletim domov. Pa še nisem smel :(

Smejal sem se pa vseeno še skos in skos :D

Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo! Uspelo mi bo!

Mami bova šla??? 7 dni imava dovolj a, ne?

Jeeeee, papir vreden zlata!!!

 Ijeeeej kako je super doma. Nič cevk, nič megle, nič iglic, nič bujenja. Super fino! Malo še moram  dobiti vpihe za pljuča, pa bom tipi topi.

In danes sem bil na kontroli. Vse štima. Sem OK! Zdej pa gasa veeeeeen! Adijo bacili!!!