No, zdaj že kar lep čas z Urhom skupaj zjutraj zakorakava v skupno - zbirno igralnico v vrtcu. Ker je Urh veliko bolan je zanj vsak teden v vrtcu jovo na novo kot uvajanje prvi dan. Potem do petka se že lepo navadi... in se spet zgodi kaka viroza, vnete učke, vročina... Je spet par dni doma... in spet jok jok jok. Samo da bi zdravje držalo pa bi šlo.
Ker pa sva skupaj zjutraj - ko mu je najbolj hudo - v isti igralnici dam vse od sebe da ga zamotim in potolažim. Mamici je uspelo priti do super top secret novičk iz jutranjih vrtčevskih minut in je bila res ponosna na mene ;D Ja, sej ati tudi :D Torej, mu dajem dudo, flašo, mu pojem, plešem, ga žgečkam, se mu skrivam, zraven sedim, tolažim... Ni da ni. Vse da bi mu bilo boljš. Sej tudi jaz vem da sem jokal in imel vrtec za največje zlo, ampak zdej se imam super in tudi Urh vem da bo kmalu ok.
No in tako sem na podlagi vseh pohval iz vrtca prišel do mini sladke nagrade. Meni takooooo ljubi čokoladni ježek... ali bombica po domače :D
Moj tamau pa je seveda kot jaz in dedi vedno za akcijo na dedijevih bobnih :D Če je pa fino če je glasnooooooo.
Vse kot jaz. Kjer se jaz zrihtam za ven, tam je on.
Če lahko jaz vozim poganjača, ga bo tudi on :D
Če jaz vriskam, mora tudi on.
Če hodim jaz, mora tudi on :D Adijo voziček ;D
Lepo je biti veliki brat! :D In pika!
