Ati se je spet hecal k mi na glavo navija neke rutice, pleničke, prtičke,... pa sem pol taka začudena pupa.
Ampak kaj čem, sam da se dogaja in da se velik smejemo. Sam res, no. Enkrat so atiju in mamici zvečer solze dol tekle, tak sta se mi smejala ko sem se odločil da bom atiju odgriznil nos in pika in sem se zaganjal v njegov obraz, kot mali vampirček. Aja, ko smo že glih pri vampirčkih,... moja bela pikica na dlesni postaja vedno večja in večja in kakor kaže ne bo enkica prvi zobek ki bo pokukal na dan ampak dvojkica, torej bom baby vampirček. Hehehe, baje da sploh ni pravilo da so prve enkice ;)
Smeh je pol zdravja!
So me dali v neko vrečo za čez noč da bi bil bolj na miru in da me nebi zeblo, ker se ne bi mogel odkriti, ampak zaenkrat je tole NO GO pr men! Ka si ja nor, kok je pa to vroče pa nč ne morm migat not. A a, ne bo šlo!
Mi trije smo najboljši par :D
