Strani

sobota, 5. maj 2012

3 leta

Začelo se je že dva dni prej, ko sem pri dediju in babici dobil čisto pravi poganjač. Sicer sem najprej debelo pogledal kje hudiča so pedala... ampak kmalu potem mi je bilo jasno da to je nekaj druga, saj kolo že imam. Super darilo in en dva tri bom osvojil tole mašino! :D


Atiju brez moje pomoči sigurno ne bi uspelo :D

Nato je prišel moj dan. Ponedeljek 23.4. - ko so na tortico prišle obe babice in oba dedija. Dobil sem čisto pravi piknik set. Da bom lahko celo poletje užival v Celju na vrtu.

Testirali smo pa kar v dnevni sobi.

Evo nas. Jaz sem ravno zaključil s kozikami, Urh pa dva dni v kozikah.

Oooooo torta. Čisto navdušenje...

No, sej ne da imam rad torto - potem ko je razrezana. Neeee, važno je kaj je na torti in pihanje svečk :D

Pihaaaaaam.

Ena bratska ;D

Ena družinska

In rezaaaaaat.

So mi mogli gor bonbončke zložit, da so me lahko ujeli v akciji z mojo torto.

In potem sem na mojem koledarju v sobi počasi prikrižkal do 28.4. - sobota. Čudovito sončna topla sobota in 100 balonov.



In začeli so padati lupčki. Najprej moj moj stlic Sašo :D 

pa Tjaša ...


... in Elina ...


Moja kompanija

Liam se skriva.

Punce so se lotile hokeja...

... ampak sem moral jaz prevzeti igro, ker frizura je pa frizura.

Liam in Lukas

Ker je bil Urh cel v kozikah je moj žur preskočil, babi Irena pa je igrala varuško. No, ampak mene je tudi prišla malo pogledat dol.

Pravi vrtni žur.

Mark in Luna sta se rahlo odmaknila od nas tamalih, ker sta že velika in takoooo resna ;D

Lepotički dneva. Foxy-ke ;D

Tudi Urhi je bil deležen svoje polletne toltice, če že z nami ni smel biti.


Brez babice nam ne bi uspelo. Tako pa smo se vsi imeli lepo. Hvala babi :D

Evo akcija. Prva sva bila seveda midva z Elino.

potem pa ... 1 2 3 ... nas je bilo polno okoli mize.

... čakamo ...

Ogeeeeenj.

Pihamooooo.

In potem je sledilo pravo bonbončkanje. Ni važno kakšna je torta, samo da je veliko sladkosti gor. Je fino imeti rojstni dan, ker takrat ni sladkih omejitev. To smo se sladkali...


mmmm super obložene torte.

To je to. Žur se je nadaljeval pozno v noč in zdaj komaj čakam naslednjega.

četrtek, 3. maj 2012

Vodene koze - part two

Urh tukaj. Sem prišel k sebi, lahko sedim na moji mali riti, ne da bi bolelo. Lahko se naslonim, ne da bi bolelo. Lahko pasem kravice, ne da bi bolelo in najpomembnejše, lahko se cartam - ne da bi bolelo ... Te koze so res ena grda grda grda nadloga in jih resnično nikomur ne privoščim, ampak žal vas dragi moji prijatelji vse to še čaka. Fotke niso za občutljive želodčke, ampak jih morem pokazat, ker so me res zdelale. Pa nej še kdo reče, da dojenčki hitreje, lažje in manj boleče prebolimo te skozlane vodenke. Ni res! Vsaj pri meni ne! :p

No, takole se je začelo. 21.4, točno 14 dni po prvi Anžetovi koziki, sem jo na hrbtu dobil jaz. :( Potem pa pok pok pok po obrazu.... in vse naprej. Ni da ni.


Kljub vsem mukam in bolečinam, pravi mami da sem bil super priden. Dva dni in dve noči je bilo res hudo hudo, drugače pa sem se vseeno večino časa samo smejal :D




Najbolj hudo je bilo na hrbtu, čelu in pod plenico :(




Packe grde so napadle celo notranjost ušeska :(



Afnica, kljub bolečinam :D

Evo, tule pa za vse reveže, ki vas muke še čakajo, razkrivam skrivno formulo za čimlažje pasenje koz po vaši koži. Pena za hlajenje kozik, Calpol in svečke za zbijanje vročine, ker dva tri dni je vročina zelo visoka, termometer da veš če je potrebno zbijat, ker pod 38,5 ne zbijajte, ker mora telo samo prekurit in uničit packe, TeaTree od Justa super hladi - suši - celi, Ribje mazilo za pod plenico, da čimbolj nežno preživite to hudo obdobje, Claritin je sicer lahko uporabljal samo Anže, ker sem jaz še premajhen, je pa proti srbenju in pa najboljša krema za koze - Avene - Cicalfate - bela krema ki super suši! Poleg vsega tega pa VELIKO in HITRO HLADNO tuširanje. Tudi ob treh zjutraj če je treba. Čist hudo dobro ohladi, pomiri kožo... da lahko vsaj za par minut zaspiš. Pa veliko nagec bit tut pomaga! :p

Evo mene. Krastice so zelena luč za ven it! Ko imaš enkrat vse v krasticah si na konju! Zmaga!!! Pa sva jih! Čao packe grde. Nikoli več! :p 


In zdaj, po čist preveč bolniških mesecih in doma preležavanju, smo pripravljeni v nizkem štartu da nadoknadimo izgubljene kilometre in da nas do zime ni nič doma! Šibaaaaaaam! Dost je blo!