Strani

sreda, 5. september 2012

Obmejni potep

Čeprav sem slišal že večkrat le kdaj le kdaj le kdaj bom objavil naše grško potepanje,... gremo lepo po vrsti ;D Objave si sledijo točno tako kot so se zgodile. In zgodila se je Osilnica. Kje je to? Na koncu sveta levo :D Ok, ne pretiravajmo, ampak reeees se vleče :D Sploh če navigacija popestri celotno pot po čisto pravem pragozdu, kjer lahko samo še kakega medija pričakuješ :D Torej, mami je našla na internetu super ugodno 3dnevno uživanje v HoteluKovač. In ker je ati že imel dopust, ampak je bilo do našega grškega oddiha še par dni, smo šli uživat malo drugače...

Pavza sredi nikjer :D Treba lulat pa kakat pa kej pojest ;D

Evo jo. Mini Kolpa :D Lepa ampak mrrrrzla. Ampak nekaj pogumnežev iz kampa se je veselo namakalo v njej.

Uživam. Samo da je voda ;D

Čas za malico. Ni ga lepšga kot kar v naravi!


Urhi pa je odspal svoji dve kitici v neokrnjeni naravi ;D

Pozdravili so nas tudi konjički.


Naš hotel od daleč in adrenalinski park pred njim.

Dirke pred spanjem.

Presenečeni nad številom tujih gostov, ki so nam razložili da je tule prav prijetno toplo za kopat. Brrrrrr, oni ne vejo kaj je toplota :D

Vodna kopalna nihalka.

"atiiii, a se bova borila?"

Močeeeeeen

Pokukal sem v zorbing kroglo.

Sva z atijem splezala visoko na stezo za zorbing.



Gigantska gugalnica

Naš g. kralj ;D

No, sej pravijo da ta me ne more ugriznit :D

Naslednji dan je sledil obilen zajtrk, potem pa hop na kolo...

 ... in po parih minutah smo že naleteli na "prijateljico" kačoooo.

Urh se ni pustil motit  :D


"tukaj smo!"

V neposredni bližini hotela pa imajo veliko srnjadi. Čista uživancija. Najprej nabrati cel voziček jabolk v bližnjem parku, potem pa gasa jelenčkom.



Čas za kopanje.

Jakuzziranje

Ena in edina črna pika gre hotelu za navedbo temperature tegale bazena na njihovi internetni strani. Brrrrr je bila ledena.

Zato smo pač žurali samo v jakuzziju.

Urh pa se spet ni pustil motit :D

Žur v sobi, ...

... preden smo zaspali.

Zadnje jutro. Malo za bolj nežno prebujanje - sva si lahko privoščila par risank :D

... ampak je afnanje boljše :D

Gremo domov. Na poti proti domu pa smo srečali tega korenjaka. Ja ja, bili smo v deželi Petra Klepca.

Za ta dan je bil v planu še obisk Zoo Ljubljana. Ampak tokrat le par foto spomina.


Predvsem tale je zanimiva... Zakaj? (glej spodaj) :D

MiniMe pred parimi leti.


In pa žuuuur na igralih.


Urh je bil najbolj navdušen nad slonom.

Meni pa seveda žur z mivko in vodo.

Ker pa je dan treba izkoristit do konca, smo se oglasili še v LumpiParku v Ljubljani pri dvorani Tivoli. Supeeeeeer zadeva. Sploh tile vodni čolni.


Pa tole je bilo čist divje. Poletna drča.

aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa, mi je na koncu kar kapo odpihnilo.

Ko premagaš vse ovire do vrha, se zasluženo spustiš dol po super toboganu.


Še malo borbe s Spidermanom

Čisto prave dirke in potem dol popadama v avtu.

Bilo je eno super 3 dnevno potepanje :D

nedelja, 26. avgust 2012

Lupčeka sem ji dal :D

Ni dolgo nazaj ko je mami začela prejemat prve najbolj sladke lupčeke od Anžeta. No, zdaj ji mečem tut že jaz svoje :d mvuaaaaa, mvuaaaaaa :D

In moji lupčeki ;D

Dopust

Kalispera! Ti kanete?
(Dober večer. Kako ste?)

Pa je tudi za nas prišel čas za morski dopust. Po vseh boleznih, kozah, bronhitisu, pridobljenih (in enga izgubljenga) zobkih, ... je tudi za naju prišel dan, ko boma čisto mala pikica na nebu in po slabih dveh uricah boma že namakala rite v najbolj modrem modrem, lepem, kristalno čistem morju. :D Zakintos. Grčija. Danes spimo bolj kratko pravita naša dva :d --- in že nas čaka letalo. Bodite pridni in smejte se! Mi se bomo ;p

Jamas!

nedelja, 19. avgust 2012

Prvi obisk zobne miške

Pa je šel moj prvi zobek. Sicer čist prehitro, ampak nimam kej. Kar je je. V obdobju ko sem shodil sem čist prevečkrat priletel na zobke in tako je žal enkica umrla in jo je bilo potrebno dati ven, da ne bi poškodovala stalnega zobka. Kako smo vedeli? Barva je bila že dalj časa spremenjena, potem pa sem kasneje nad njim dobil eno bulico, ki je pomenila gronolom. Zobozdravnik mi je povedal da je zobek uničen in da ga moramo izpuliti. Mami in Urh sta jo že ucvrla čez vrata, zobozdravnik je že zvijal injekcijske igle v moji dlesni, ati pa je korajžno ostal z menoj do konca in močno močno držal, da ne bi s stola pobegnil. Ko je tretja močnejša-debelejša igla le omrtvila dlesen, so klešče opravile svoje in najhuje je bilo mimo. Je pa rekla mami da sta se z Urhom skrila za zdravstveni dom, pa vseeno ne dovolj daleč, ker sta slišala popolnoma vsak moj krik. Bilo je zelo glasno, ampak pravijo da sem opravil to zlo zelo junaško. Še vedno pa pravim da so zobarji super in da septembra ko imam kontrolo se ne bom nič bal, ker vem da bo samo pogledal.

Imam občutek da sta bila ati pa mami bolj fertik kot jst!

Evo ga!

In zdaj je tam le ena velika luknjaaaa :(

Sem ga žalostno zapakiral v škatlico, hkrati pa komaj čakal kaj mi bo miška dala v zameno za zobek. Aja, da ne pozabim. Pri zobozdravniku sem dobil pobarvanke, tole igračko geparda in štampiljke. Super res. Pa naslednjič mu moram povedat kaj mi je miška prinesla :D




Evo, zvečer sem nastavil na balkon...

 ... zjutraj pa prvo kar je bilo potrebno naredit - pokukat na balkon...


Uaaaaaa, spalna vreča, pismo od Miške, medalja za prvi zobek,  potapljaška maska za na morje Spiderman in pa naaaaajpomembnejše SuperUraBen10! Sem cel dan še potem govoril: "to sem si pa reeees želel. Kako je pa miška vedla :D"  Sej pravijo moji da je drugače miška bolj skromna, sam za tako herojsko izgubljen zobek se je pa malo bolj potrudila ;D


 Urhi pa prve šele dobiva in upam da bo bolj previden s prvimi koraki :D By by

torek, 14. avgust 2012

Akcija, snemamo!

Fotoaparat že poznamo in za nas še vedno ostaja No.1, zdaj pa smo šli na spogledovanje s kamerami ;D Zanimiva izkušnja, šele potem res spoznaš koliko sodelujočih in koliko truda je potrebnega za tistih par minut posnetka. Ogromno truda, perfekcionizma in predvsem dobre volje. Ponavljat, ponavljat, ponavljat. Ampak kje je volja je pot! In uspelo je :D Ko bo končno izdelek za pogledat pa javim ;D

Malo fotk za občutek...  -- Dežela celjska --


Kolk je to ene opreme! Pa te kamere se peljejo po tirih kot vlakec :D

Mi smo sodelovali pri snemanju v Ekomuzeju v Žalcu. Tako smo si poleg snemalne akcije lahko pogledali še cel muzej, ki pripoveduje svojo zgodbo o hmelju, pivu, sušenju, ...

Nekaj za nas, moške! :D

Akcija.

Model čaka :D


Ena izmed scen.

Hmelj.

Med selitvijo opreme in postavljanju luči, pripravljanju nove scene smo se potepali po muzeju.

Tukaj pa so sušili hmelj.

Nor na makete.

No, pa pojdimo še enkrat. Račke v kolono in gremooo :D Ga ga ga ga.

In spet. Opremo pospravit, opremo postavit,... mi pa ven na sveži zrak.

Ko ti napudrajo še roke :D Ati je bil glavni akter... je na koncu igral še čisto pravega hmeljskega laboranta :D

Jaz pa sem se prelevil v Hmeljkota :D


Zadnja scena... ko nam natočijo hladnega ;D No, meni seveda sok :D Ampak tut ok! :D

Hvala Ireni&Alešu ter njuni ekipi za povabilo. Super izkušnja.