Zakintos - 6. dan

Ker dobro vemo da internet ni vse in da je prav lepo dobiti v nabiralnik prave morske pozdrave v obliki razglednice, sem z veseljem eno po eno vrgel v nabiralnik. Upam da jo kmalu dobite :D

Na poti proti hotelu smo poskrbeli za svež posladek. Figeeeee.

Urh kar ni in ni mogel stran od hotelskega zajčka, ki je bil tik ob bazenu.

Jaz pa na hitro malico. Ja, spet pomfri. Kaj čemo, to imam rad in to vsaj kej pojem :S

Prej zajček, zdej muca. Ni da ni. Animal loverji ;D

Po sproščenem dopoldnevu smo se odločili za ogled Rescue centra, kjer pomagajo želvicam, če potrebujejo našo pomoč.

Te pa poznam. Rdečevratke. So jih peljali malo na sprehod, da so si posušile oklepe.

Tale pa je fantastično zapozirala pod Urhijevim vozičkom :D

Ooooo, kake velike ribeeeee.

V bližnjem baru pa se je bilo potrebno malo ohladit, pofrišat z enim grškim - 

in seveda fotografirat se s tole velikanko.

In afnanje se lahko nadaljuje :D

Ati je v želvjem centru kupil tudi zapestnico, katerih zaslužek gre za pomoč želvicam.

In kam potem. Ja na našo priljubljeno AzzuroBeach. Lepa in najbližje hotelu.

Danes je zadnji dan potepanja, ker potem vrnemo avto in se odpravimo na izlet z ladjico.

Ležerno je moderno ;D

In še ena za slovo.

Tole še spijemo pa gremo.

Ko smo odhajali smo lahko videli kako nora noč bo tukaj. Poroka, prava grška, na hitro smo prešteli 300 stolov! To bo žur! - Takle majo.

Na poti proti hotelu.

Slovo od avteka. Piiii biiiip.

Letošnji ulov, za čisto pravi home made školjčni okvir fotografije.

Zakintos 5. dan

Ko sta bila mami in ati pred 4 leti tukaj, jima je za piko na i zmanjkalo le še plavanje z želvico in pa obisk slavnega zaliva tihotapcev. No in zdaj po 4letih smo poskrbeli da je Zakintos dobil piko na i ;D

Želvja plaža Gerakas beach, kjer veljajo posebna pravila. To plažo pridno nadzorujejo prostovoljci iz vsega sveta, ki imajo postavljene prave mini hiške v teh gozdičkih in pridno opazujejo turiste. Kajti na tej plaži je največ želvjih gnezd, ki so označena da smo lahko v bližini le teh še bolj previdni. 

Prepovedano je zapikovanje raznih klinov ali senčnikov, saj bi lahko s tem prebodli kakšno jajčko, ki leži pod mivko. Konec dneva podrejo vse gradove iz mivk, pospravijo večje prepreke, saj želvica ki se izvali gre samo naravnost proti vodi in če se zaleti ob oviro se ji ne zna izogniti in bi v prazno hodila oz. se zaletavala v njo. Boščike.

Voda tu je kristalno lepa, brez pikice umazanije, alg. Ni da ni. Mivka in voda. Čudovito.

60% vseh želv CarettaCaretta se izvali v Grčiji, od tega kar 40% na Zakintosu.

Urhijeve rokice so radovedno in pridno nabirale školjke :D

In zgodilo se je. Ati je šel plavat malo bolj stran od obale, ko naenkrat zakliče "žeeelvaaaa", pridiiii hitro. In mami pograbi fotoaparat in šiba do želvice. Mala, nebogljena, lepa. Toliko lepša, ker je bila  zasačena v naravnem okolju :D

Mami si ni mogla pomagat, da je ne bi prijela.

Potem pa seveda še mi trije :D

Le slovo je bilo bolj žalostno. Solzno. Na vsak način bi jst želvico vzel domov, ampak pravita da je ne morem ker ne more na letalo in ker te želvice živijo v morju.

... nadaljevanje mivkanja.

Tudi naša mala želvica si je vzela malo odmora :D

Midva z mamico pa sva nadaljevala s svaljkanjem ;D Kolk sem bil pa tu v Grčiji v morju, pa kr ne morš verjet. Bi mi skoraj pognale škrge in plavalna kožica :D Če je pa takoooo lepa in topla voda :D

Smo vsi? Smo! :D Uspelo je.

Juheeeeej. Šeeee mami ;D

Seveda je bilo potrebno podpisati našo bando :D

Tako kot sta se pred leti podpisala mami in ati. Takrat še sama :D

Aaarggggh, pošaaaast.

Bom še jst kej narisu :D

In ja, zaslužena večerja.

In mamin preljubi tzaziki.

Lahko noč. Bilo je nepozabno :D