Moj najboljši prijatelj

Helou spet jaz tačinki, tukaj.

Hja, res je da imam veliko prijateljev in prijateljic s plaže, pa da imam prave tri punčke na kavču, pa da imam mojga cimra s porodnišnice, pa vse babice in dedke, pa tete in strice,... pa prababice,... pa ostale prijatelje.

Ampak No.1 prijatelj pa je moj moj moj Šarki, ki sem ga malo pred dopolnjenim 5. mesecem končno konkretno (beri: božaj, čohaj in pipaj dlake) spoznal. Zdaj se že zares gledava, obožujeva in božava.

Aja, mim grede se moram pohvalit, da sem danes obrnil že 5 list (mesec) v mojem življenju. Hehehe

No, takole se imava rada. (pa vse mi pusti. Hehehe)

Tačko dal :)

Boža, boža.

Ups, to je učka.

Čoha, čoha.

Jeeej, glavo je kr na mojo nogo naslonil.

Kok je velik ta kuža :D

Ja mami, lepo po glavi ga bom.

Ooooo

Uuuu spet tačka. Pje je velik kot lev.

Rokice mi je vohal. Hihihi, me je žgečkalo.

Evo naju2 na terenu.

(sam ne mi prosim zdej pisat "pazi da te ne ugrizne", pa "jooooj pri psu nikol ne veš",... pa ja "pes je pes - ima kosmata ušesa",... pa jooooo kulk "otrok je že bilo pogriženih". Ja verjamem da nikol ne veš kaj bo,... ampak za to imam pa mamico ki me ima vedno in stalno na oku in pazi vsako sekundo!)