Uf ja. Nadloga tale vodena. Niti v sanjah, niti mami, niti ati, niti babice in dedija si nista mislala da so lahko takole hude! :( Koze namreč. So me konkretno zadele in počasi počasi me zapuščajo.
Začelo se je, ko sploh nismo vedeli. Mami je dan pred popolnim izbruhom mehurčkov opazila en majhen mehurček pod brado. Smo rekli, če je je in se bodo usule, če pa ni pa tut ok. Itak veš da bodo in da boljš da so čimprej, sam pol ko se pa zgodijo in ko je hudo, pa dejansko rečeš da nikol ni pravi čas za to. Je pa fino da so prišle tik pred rojstnim dnevom in ne točno na rojstni dan, da mi ne bi preprečile mojih žurerskih načrtov! :D
"neeee mazat. Auaaaaa boli. Mamiiiii neeeeee"
Kot gobice po dežju, so se kozike pojavljale vsepovsod :( Ni da ni. Rita, lulek, za ušeso, celo v ušesu, da o lasišču ne govorim, v ustih, na jeziku, celo med popolnoma vsakim prstom na nogi sem jih imel :(
Mami je imela 14 dni popoln dvojni žur - strogo noter biti non stop. Urhi na meji - hropenje, kašelj. Jaz pa koze. Še dobro da so priskočili na pomoč dediji in babice, ker če ne bi se ji zrolalo.
Dva dni me je kuhalo kot že dolgo ne. Sledila je peta (peklenska - popolnoma prejokana) noč - kao vrhunec - zadnji dan nastajanja novih mehurčkov. Potem je konec in se začnejo sušiti - s tem pa pride srbenje. Prej boli, pol srbi :( Celo, ampak res CELO noč sem se premetaval, jokal, čohal, spal nag da ne bi bolelo... bil pri mojih da ne bi Urhija zbudil, jokal, sede spal, kričal. Ne Calpol, svečke, pena, kreme, pihanje, Claritin, božanje, srbenje, klicanje dežurnega ... nič od nič ni pomagalo :( Pravijo da mora minat. :(
In je minilo... sledile so ok noči... in spet bolj nasmejan - obraz :D
Evo me! Pa sem jih pregural. Samo da je mimo in da grem v ponedeljek v vrtec. Jeeee, točno na moj rojstni dan se vrnem. Komaj čakam. Je hudo tako dolgo biti noter :(
No in danes. točno po 14 dneh ko se je pojavil pri meni prvi mehurček so napadle Urha :( Bom poročal kako mu gre :( Držte pesti da bo dobil manj kot jaz.
Ni komentarjev:
Objavite komentar