Strani

petek, 7. september 2012

Zakintos 2. dan

Novi dan. Nove možnosti. Nove priložnosti. Polni energije hitro po našega jeklenega konjička za prihajajoče avanture. Avto, dva otroška sedeža za 5 dni = 190 eur. Hyundai Atos Prime. Šikan. Čist za nas. Pravi Optimus prime :D


Pičili smo takoj na mojima že znano plažo. Azzuro beach. Senčka, travica. Ni da ni.

In akcija se je lahko začela. Še slečt se nismo imeli časa :p

Prvi dan je pihalo in so bili valovi kar pošteni, ampak se nisem pustil motit. Tudi v tem je lahko uživancija.


Urhi pa je veselo prčkal po mivki in na mamino in atijevo veselje nič dajal v usta. Ker pri njemu je drugače ostalo seveda takoj v ustih.

Sadna malica. Jaaaa babi, sem jedel tudi sadje! :p

Fino se imamo.


Dobra volja je najbolja!

Nebo je brez oblačka...




Ati pravi temu svaljkanje :D

Vodna pošast. Aaaarggggh

In že smo šibali na drugo plažo. Laganas. Sicer plaža brez sence, sva pa tukaj z mamico nabrala največ školjk, ki čakajo da postanejo foto okvir.


Ga pridno zalivam, da bo hitro zrastel, da se bova končno lahko borila, lovila...


Brother talk

Urhi potička

In zvečer, izpod tuša na posteljo, kjer je sledijo oljenje, potem pa na večerjo :D

in seveda afnanje, sto na uro. Aja, da še rečem kako o hotelu. Torej moja sta bila pred 4 leti v ZakanthaBeachHotel, ki je 1a! Tudi ta naš FamilyInn ni bil slab, vendar se glede na izbiro pri zajtrku niti pod razno ne moreta primerjat, sploh ker ju agencije ponujajo pod enako ceno. Ampak itak sploh ni pomemben hotel, ker smo tako ali tako samo spali not. Čez dan pa akcija. Če ne je škoda da si v Grčiji, če se greš samo Hotel-bazen, hotel-bazen.

Tik ob hotelu smo imeli gostilnico Peppermint. Fuuul fensi, pravita mojadva :D Mamici se celo zdi da so nekoč bili tam z ekipo 24kitchen. Če se prav spominja.

Predjed. Pa sej pri njih je itak vse dobro pravijo.

Med čakanjem se je treba zamotit.




Mami čist zasvojena s Tzazikijem,

 ... jaz sem ostal zvest mojim kamelončkom in pa krompirčku.

Atijev piščanček.


Osvežitev za konec.

Ker bi nekoč rad bil tako dober kot moj stric Sašo in ker pravijo da vaja dela mojstra - večkrat prosim moja2 za fotoaparat in takole se je lepa natakarica sama ponudila da želi da tudi njo fotografiram :D

Večerni lov na školjke, da se večerja malo poleže.

Evo, še ena fotografija nastala izpod mojih prstov.

Lumpa zaspana, a vedno nasmejana.

Lahko noč. Jutri nas čaka nov dan!

Ni komentarjev: