Strani

sreda, 04. november 2009

Moje prvo belo jutro

To je res hec. Pridem jst v nedeljo iz morja, torej s sonca in finega čofotanja in pol se danes zbudim kr neki v zasneženo mrzlo jutro.


Pa kaj je to,... neka vata natrgana pada z neba, al je to stepen beljak? Ne ne, pomoje je una tadobra sladkorna pena. Al so to neke čudne dežne kapljice? Nič mi ni jasno. In pol mi mami pove da je to sneg in da je pozimi čas za sneg. Ampak ok, sam zdej še ni zima. No, verjetno je mal prehitel tale prvi sneg. Pač se mi je hotel čimprej pokazat :D In potem me je mami hitro oblekla v mojega medeka in sma jo kot vsak dan med tednom mahnila k babici v Celje, kjer smo se za spomin na moj prvi stik s snegom mal pofotkali na debelo zasneženem vrtu. Kok je lepo ko je ta bela pena vsepovsod. Aja, pa vete kok Šark nori po snegu. Kr tekal je sem pa tja. Ful je hecen. Pa skos liže sneg. Sam mami pa men ne pusti da bi ga jedel. Zakaj ga pa pol on lahko? :(

Z mojo mamico pod snežnim obokom :D 


Končno te lahk primem moj snegec beli.
 

Vsepovsod je belo.


In še ena z mojo babico.


Potem pa hitro noter na toplo, rito previt in snežinke še iz toplega ven opazovat.


in raziskovat moj preljubi teren


Fajn se mam! In pika!

Ni komentarjev: