Strani

nedelja, 16. avgust 2009

Moji kolegi

Takle mam. Vesela druščina plišastih, gumjastih, trdih, mehkih, glasnih, tihih prijateljev se je v skoraj štirih mesecih nabrala s pomočjo vseh, ki ste me prišli pogledat do zdaj. Nekatere še vedno čakam in čakam in čakam... (ne Mlinariči ??? C c c)

No, pa poglejmo:

Med prvimi sem spoznal BabyDog-a, katerega mi je kupila moja babi, da mi je čuval posteljico doma, ko sem bil jaz še na toplem pri/v mamici. In tudi v bolnici je bil že z menoj, takoj prvi dan mi je delal družbo.

Potem je sledila ovčka Ovka-Ovka ki sem jo zagledal nad menoj, ko me je gledala dol med previjanjem - nad previjalno mizico. Z njo najraje čvekam in se ji smejim, ker je res zelo dobra sogovornica. Pa njej namenim vedno najlepši in najbolj širok vriskajoč nasmeh, sploh zjutraj.

Zanimivo je, da je mami ovčko prilepila tja kar tako za hec, ker ni vedela kam z njo,... ker sta ji dve nalepki - ovčki ostali, pa ni vedela kam z njima,... a ideja je izpadla več kot odlično!


Imam tudi super gumijastega ježka Rudija, katerega sem dobil od moje super prababice. V avtu je najboljš gledat kako skače pred mojimi očmi sem pa tja (pa take fore - hehehe)...

... in če ga ni v avtu se takole razjezim!


Je pa žalostno da se je žal nekaj tednov nazaj strgal,... in zdaj ni več tako dolga vrvica in ne poskakuje več tako veselo. Ampak nič skrbet, sem se že lepo nasmejal mojim in baje da dobim novega iz morja :D

Kuža Poldi je prišel med zadnjimi. Podaril pa mi ga je mesec dni mlajši kolega Jasmin. Kok je pa to mehek kuža. Pa tak ljubek je, da me vedno spravi v dobro voljo, ko mi ga dajo da ga objamem.


Gosenica Bina je prišla k meni po pošti, saj je prispela med vsemi čestitkami in telegrami. Ime pa je dobila, ko smo si na morju pripovedovali pravljice oz. imeli lutkovno predstavo in jo je moja teta Barbi poimenovala Bina. A ta Bina ni kr ena Bina. Ta Bina zna prdeti, pa v zgodbici jo je pojedel (grdi grdi) petelin Srečko, ki vam ga predstavljam kot naslednjega prijatelja.


No, tukaj je ta požeruh petelin Srečko. V bistvu on živi pri babici na mojem ležalniku in me tam dol gleda, kadar pridem v Celje.



Tudi Floki se mi je pridružil, ko sem prejel vse tiste lepe čestitke po pošti. Uradno je Floki, a prijatelji mu rečemo Florjan :D Prav zanima me kateri pliško bo tisti čistopravi vedno in povsod z menoj, dokler se mu koža ne "znuca" :D



Ovčka, ki visi na lučki nad jedilno mizo je moja zelo dobra prijateljica, kadar mami in ati jesta, da lahko v miru papata, jaz pa takrat rečem kako z njo.
Aja, pa take ful vlke oke ma :D

Sputnik:
Ati mi zapoje takole: (in miga z njim pred menoj)

"Moje ime je Sputnik,
iz Rusije sem doma,
vsak dan letam okoli sveta,
včasih pridem tudi do Anžeta".

Pa kok je dober. Joooj, enkrat ga bom kr pojedel.

Aja, Sputnik ni priletel iz Rusije, ampak od Vike in Emila :D Hvala :D


Medi
, moj medi. Tako lep, majhen, zvest. Najbolj mi je všeč njegova tiha umirjena melodija, ki pride iz njega, če ga potegnem za obroček ki mu visi iz r... :D Hvala Barbara in Andrej.



Celo Kmetijo pa sem dobil od Sandre in Blaža. Ful fajn je ker ko potegneš modrega kojčija nikoli ne veš kdo se bo oglasil. Imam pa čivkanje piščančka, mukanje kravice, rezgetanje konjička in hrkanje prašička, pa še eno poskočno melodijo.

Ful se ji narežim :D
Ključki:
Evina sodelavka Brigita se je z družino tudi ustavila pri nas. Dobil sem pipko, smehec in zvonček v enem. Ja odvisno kateri gumb pritisneš se nekdo zasmeji, zapipka ali pa pozvoni. Fino je poslušati, pritiskajo pa še zaenkrat drugi :D



Žaba baba se mi pridruži ob kopanju, ali pa kar tako na kavču, ampak tam je nisem tako vesel. Pri kopanju je pa fajna, ker zna zelo dobro plavat, njen dojenček za njo pa prav tako :D


Ninika
(levo) in Nanika (desno) so se mi pridružile kakšen mesec po rojstvu, ko so moji videli kako zelo lažje zaspim, če imam polne roke pleničk da jih stiskam k ličeku.


Kojček
pa je prišel k meni ko so mi kupili tista dva loka na katerih so veselo obešene igrače.

... prav tako tudi Ježi.

In tukaj je seveda še moj moj moj najbolj zvesti in vsepovsod z menoj - slavni zeleni obroček.


Jih imam še veliko veliko veliko na čakanju (te pridejo na blogu na vrsto malo kasneje),... tako da ne boste mislili da sem vašo preskočil... ampak mi ne dajo vseh naenkrat ... da mi bodo zanimive vsak mesec znova in znova...

Ajde čau.

(Trio adijo: Bina, Rudi in moja malenkost)

5 komentarjev:

babi pravi ...

o kako veliko igračk, da bi lahko z njimi opremili kar otroški vrtec, lepo se igraj in rasti

Anže pravi ...

@babi: o ja rastem pa, rastem.

mare pravi ...

Mi imamo tudi sputnika in obročke,so naj naj

Ania pravi ...

zanimivo,da se glih pri flokiju sprasujes,kdo bo tvoj zvesti spremljevalec.. en mejcken slogar si bil ti..

Anže pravi ...

hahaha pa reees :D